Inside

Vino je mnogo več kot le pijača. Ob vinu se ljudje družijo že od nekdaj in vino je še vedno najplemenitejši spremljevalec dobre hrane, pomenkovanja in prostega časa. Ob vinu praznujemo, obujamo spomine, ali pa je kozarec dobrega vina lahko preprosto razlog, da uživamo. Nekateri malce v šali rečejo, da se edini obrok brez vina imenuje zajtrk.

Tradicija vina

Vino postaja vedno bolj prefinjeno in način njegove pridelave je vedno bolj zanimiv. Tudi nivo kulture pitja se zvišuje, sploh kadar govorimo o vrhunskem vinu. Poznane vinske kleti so že davno prerasle iz vlažnih prostorov v prave sprejemnice in žive muzeje, kjer je gostu omogočeno, da spremlja in opazuje proces pridelave vina. Vedno več ljudi se navdušuje nad različnimi postopki, okusi in vonji različnih vin. Poznavalci znajo prav natančno prepoznati in opisati vse podtone, ki se skrivajo v kozarcu.

Vinske šole obiskuje vedno več radovednih, nadobudnih ljubiteljev vina, ki si želijo vedeti še več in postati pravi mojstri v okušanju te žlahtne pijače.

Zanimivosti iz sveta vina

· Po zgodovinskih virih naj bi bila vinska trta celo starejša od človeka, njena domovina pa je območje današnje Gruzije.

· Na naših tleh so najverjetneje vino pridelovali že Kelti, hranili pa so ga v hrastovih sodih.

· Množična pridelava vina se je začela šele okoli leta 1970.

· Stari Grki so bili premišljeni in prebrisani ljudje. Za pitje vina so uporabljali Pitagorovo čašo, ki je ljudi silila v zmernost. Če so vino nalili do označene črte, so ga lahko normalno spili cel kozarec. Če pa so nalili le nekaj kapljic več, jih je čaša pametno pretentala in vsebino celotnega kozarca izlila iz sebe. Zmernost je lepa čednost, pravijo.

Razlika med dobrim, vrhunskim in organskim vinom

Z etikete na steklenici lahko razberemo kakovost vina in druge pomembne podatke. Če ste navdušeni nad pokušanjem različnih vin, se vam je že gotovo pripetilo, da se vam je kakšno kakovostno vino zdelo celo boljše od vrhunskega. Eno je seveda stvar okusa, drugo pa dejstvo, da se vsi vinarji ne odločajo za zaprositev za vrhunsko klasifikacijo. Za vrhunska vina seveda obstajajo strogi predpisi in postopki. Vendar ne gre le za okus, preverja se količina kisline v vinu in količina naravno prisotnih sladkorjev v grozdu. Obenem pri vrhunskih vinih ni bojazni, da bi jim bil dodan sladkor ali arome, ki nimajo tam kaj iskati. Vino ni sok ali nek napitek, v katerega lahko zmešate kar se vam pač v tistem trenutku zazdi. Vino je dostojna pijača in takšno obravnavo si tudi zasluži. Prihaja iz narave in v celotnem procesu mora to lastnost tudi ohraniti.

Slovenija je s tremi vinorodnimi deželami in devetimi vinorodnimi okoliši znana kot ena izmed bolj priznanih vinskih pokrajin. Redkokatera država se lahko pohvali s tako bogato ponudbo lokalnih vin, sploh če upoštevamo, da imamo za pridelavo grozdja na voljo precej manjši kos zemlje kot večina drugih držav. Naši vinogradi so prepoznavni po rasti na strmih legah, kar kljub nekaterim težavam za vinarje, prinaša kakovosten pridelek. To je razvidno tudi iz dejstva, da je kar 9% vseh vin, pridelanih v Sloveniji označenih kot vrhunskih, 54% pa kot kakovostnih. Torej, nismo le narod vina, temveč smo narod odličnega vina! Poznamo kar nekaj izvrstnih slovenskih vinogradnikov, v nadaljevanju pa se bomo posvetili dvema, za katere menimo, da si zaslužijo nekoliko več pozornosti.

Zadnja leta se vse več govori tudi o organskem vinu, za katerega pa na prvi pogled ni povsem jasno, čemu takšno ime. Njihov slogan se glasi ''Historia magistra vitae'' ali ''zgodovina je učiteljica življenja''. Ekološko oziroma organsko vinogradništvo temelji na povsem naravni pridelavi grozdja in vina, brez uporabe kakršnih koli umetnih gojil, škropil, kvasovk in ostalega balasta. Posledica tovrstnega pristopa je butični pridelek, saj pri izbiri organske metode vinar pridela približno 2/3 manj vina kot s tradicionalno metodo. Za zaščito pred raznimi nadlogami pa uporabljajo le glino, alge, komarček in zelišča, ki odganjajo mrčes in ostale nepridiprave.

Vinska klet Rodica

Vinska klet Rodica leži v osrčju slovenske Istre, natančneje v kraju Truške in je ena izmed vinogradniških kmetij, kjer pridelujejo organsko živo vino. Pravzaprav je Rodica še več kot le ekološka vinogradniška kmetija, kajti spada med eno največjih ekoloških vinogradništev v Sloveniji. Pred nekaj leti so v tem duhu postavili novo klet in ogromen prostor za vinske degustacije, ki sprejme do 60 ljudi. Celotna vinska klet je zgrajena po vzoru istrskega dvorišča iz tradicionalnih materialov, ki so jih nekoč uporabljali domačini Istre. Vinograd Rodica je zaradi svoje kakovosti in zanimivosti tudi svojevrsten laboratorij na prostem, znan kot univerzitetni laboratorij, kamor po znanje zahajajo študenti, vino Rodica pa predstavlja tudi protokolarno univerzitetno darilo.

Vinska klet Rodica leži v osrčju slovenske Istre, natančneje v kraju Truške in je ena izmed vinogradniških kmetij, kjer pridelujejo organsko živo vino. Rodica spada med eno največjih ekoloških vinogradništev v Sloveniji. Pred nekaj leti so v tem duhu postavili novo klet in ogromen prostor za vinske degustacije, ki sprejme do 60 ljudi. Celotna vinska klet je zgrajena po vzoru istrskega dvorišča iz tradicionalnih materialov, ki so jih nekoč uporabljali domačini Istre. Vinograd Rodica je zaradi svoje kakovosti in zanimivosti tudi svojevrsten laboratorij na prostem, znan kot univerzitetni laboratorij, kamor po znanje zahajajo študenti, vino Rodica pa predstavlja tudi protokolarno univerzitetno darilo.

Izpred vinske kleti se odpira čudovit, dih jemajoč pogled na valovito pokrajino zgornjega toka reke Dragonje, v katerem lahko uživajo vsi obiskovalci in pokuševalci ekoloških vin Rodica. Na 15 hektarjih se razprostira kar 60.000 vinskih trt, med katerimi je, kot pričakovano, največ avtohtonih sort. Tukaj najdete refošk, malvazijo in rumeni muškat. Poleg trojice svetih pri Rodici uspevajo še merlot, cabernet sauvignon, syrah in sivi pinot. Njihova mentaliteta je, da se kakovost vina rodi že v vinogradu, ne šele v vinski kleti. Do trte so precej zahtevni, saj pravijo, da mora trta živeti skromno in le s tistim, kar ji da zemlja že naravno.

Verjamejo, da le tako lahko trta razvije odpornost in trdoživost. Pri Rodici torej trte ne crkljajo, ji pa omogočijo, da rodi ekološko grozdje brez kakršnih koli umetnih snovi in gnojil. Grozdje, pridelano na tak način, je polno mineralnih snovi, vinu pa daje moč, vitalnost in poseben značaj, ki ga je nezamenljiv s katerimkoli drugim vinom. Tukaj so predani sožitju z naravo, odkrivanju starih in mnogo bolj cenjenih znanj ter upoštevanju zakonitosti matere Zemlje.

Vina Marof

Vina Marof spadajo med bolje poznana slovenska vina. Pri Marofovih zase pravijo, da so zgodba o znanju, drznosti in potrpežljivosti. Marof je preprosto zgodba o dobrem vinu. Domačija in vinska klet se nahajata v glavi naše slovenske kokoši, na najlepših obronkih Goričkega, nad krajem Mačkovci. Skrbijo za 100.000 vinskih trt, kar ni ravno mačji kašelj, obenem pa so njihova vina zares izvrstna. Trte rastejo na treh različnih tleh, zatorej vina nudijo pestrost okusov, ki je ne srečamo kar na vsakem koraku. Marofove vinske trte rojevajo sledeče sorte: laški rizling, modro frankinjo, zweigelt, charonnay, renski rizling, zeleni silvanec in sauvignon.

Prostor za degustacijo vin je velik in moderno opremljen, sprejme 60 ljudi in ponuja čudovit razgled na prostrane okoliške vinograde in naravo. Z veseljem vam postrežejo še prigrizek, s katerim se boste ob pijači še okrepčali. Na mestu, kjer danes stoji vinska klet Marof z mogočnimi sodi in ogromnimi prostori, se je vino pilo že pred več kot stotimi leti. Korenine zdajšnje kleti namreč segajo že v leto 1905, ko je na tem mestu madžarska družina postavila dvorec in vinsko klet. Vina Marof zvečine zorijo v hrastovih sodih, čemur lahko pripišemo njihovo aromo. Neizpodbitno kakovost Marofovih vin lahko preizkusite tudi sami z obiskom njihove vinske kleti.