Zima diši po kuhanem vinu

Je še kaj bolj prijetnega kot kozarec tople pijače, ki na hladen zimski dan pogreje bolj kot karkoli drugega? Izbiro, ali boste posegli po skodelici dišečega zeliščnega ali sadnega čaja, morda vroče čokolade ali kozarcu kuhanega vina, prepuščamo vam. Zagotovo pa lahko rečemo, da je med odraslimi pozimi najbolj priljubljeno prav slednje. Če ste torej eden izmed tistih, ki komaj čakate sezono kuhanega vina, potem bo tole gotovo zanimivo branje za vas. Ob koncu vas čaka celo recept, s katerim si ga boste enostavno pripravili tudi sami doma.

Kuhano vino, priljubljeno tako v tujini kot pri nas je napitek, ki ne manjka na nobenem adventnem sejmu. Gre za alkoholno pijačo, katere osnova je vino, obogateno s sladkorjem, rezino pomaranče in prazničnimi začimbami, kot sta cimet in klinčki. Postrežemo ga lahko hladnega ali toplega, v zimskem času pa najbolj prija topla različica, saj nas ta prijetno pogreje. Po tradiciji se je kuhano vino pilo pred nočjo čarovnic in v času okrog božiča. Priprava te priljubljene pijače je bolj ali manj povsod enaka, razlike so le pri izboru vina. Nemalokrat se dogaja, da ljudje za kuhano vino izberejo vino slabše kakovosti, potrebno pa je vedeti, da je od kakovosti samega vina odvisen tudi končni rezultat. Začimbe so pri tem le dodatek, ne pa nekaj s čimer bomo prikrili slab okus vina.

Navada pitja kuhanega vina naj bi se razvila v goratih področjih Evrope, kjer so ta topli napitek pili v dolgih mrzlih večerih. Skozi zgodovino se je ta običaj razširil po vsej Evropi in tako se danes pojavlja v takšnih in drugačnih različicah. Izvirni recept sicer predvideva rabo rdečega vina, a sčasoma se je ponekod pri pripravi kuhanega vina uveljavila tudi raba belih vin, še posebno v delih Italije in Nemčije.

Danes smo kar nekako navajeni, da se kuhano vino pripravlja in streže na raznih sejmih in veselicah in ta topli napitek, sicer pod različnim imenom, lahko najdemo skoraj povsod po Evropi. V Nemčiji ga poznajo pod imenom glühwein. Rdečemu vinu, začinjenemu s cimetovimi palčkami, janežem, sladkorjem in rezinami citrusov, včasih dodajo še strok vanilije ali rum. V nekaterih delih Nemčije namesto klasičnega vina za pripravo uporabijo kar kakšna sadna vina, kot sta borovničevo ali češnjevo.

V skandinavskih državah ga poznajo pod imenom glögg oziroma gløgg.

V Franciji kuhano vino poznajo pod imenom vin chaud, na Nizozemskem mu rečejo kar bisschopwijn oziroma škofovo vino, priljubljen zimski napitek pa najdemo še marsikod drugod po svetu. Kupiti ga je moč že narejenega, čeprav sama priprava roko na srce, sploh ni zahtevna. Potrebovali boste seveda rdeče vino kot glavno sestavino ter dodatke - sladkor, cimet, kardamom, ingver, klinčki in grenka pomaranča.