Intervju: Hiša Linhart

Intervju: Hiša Linhart

Ob sprehodu po čudovitem Linhartovem trgu v središču Radovljice se obiskovalcu pogled ustavi na stari meščanski hiši iz obdobja baroka. Hiša, ki je tako kot sam trg, ime dobila po najbolj znanem meščanu Radovljice, Antonu Tomažu Linhartu, že s svojo arhitekturo nakazuje na pomen tradicije, hkrati pa ne moremo mimo vrhunskih okusov, ki jih je deležen vsakdo, ki zaide tja. Uroš Štefelin in Marcela Klofutar s svojo ekipo tako na novi lokaciji uspešno nadaljujeta zgodbo, ki sta jo začela v Vili Podvin.  

Pred nekaj več kot pol leta ste se preselili na novo lokacijo. Ste po selitvi že uspeli ujeti ritem in vse poteka po planu?

Zelo smo bili presenečeni, ker so nam naši gostje izkazali zaupanje in zelo hitro prišli pogledat novo lokacijo, tako da je bil obisk nad pričakovanji. Sedaj se spogledujemo s celotnim mestom, razmišljamo, kako vključiti v svoje storitve še ostale ponudnike na Linhartovem trgu. Trudimo se gledati širše, torej da lahko skupaj z drugimi restavracijami v Okusih Radolce in tudi v sodelovanju s hotelirji sprejmemo več ljudi. Ne omejujemo se le na našo hišo, ampak nas zanima celotna Radovljica, Linhartov trg, Baročna dvorana, drugi hoteli... In potem lahko res gostom ponudimo malo drugačno izkušnjo, ker smo raznovrstni in to je zanimivo.

''Trudimo se gledati širše, torej da lahko skupaj z drugimi restavracijami v Okusih Radolce in tudi v sodelovanju s hotelirji sprejmemo več ljudi.''

Za vami je verjetno kar pestro obdobje. Najprej korona in še sprememba lokacije. Kako so te dogodki vplivali na vaše delo in nasploh na Hišo Linhart?

Zelo je bilo pestro, v koroni smo se odločili, da bomo delali. Vzpostavili smo program ''drive home''. Našim gostom smo vozili hrano na dom in jih s tem tudi bodrili v najhujših časih. Želja po nakupu Vile podvin ni bila uresničena, saj se je lastnik odločil za prodajo drugemu kupcu. Tako da smo že takrat vedeli, da se bomo morali seliti in smo zato kupili hišo že 2 leti nazaj. Tega smo zelo veseli.  

Kakšna je filozofija Hiše Linhart kot celote in v čem - če sploh - se vizija Hiše Linhart razlikuje od Vile Podvin. Ali gost, razen seveda lokacije in drugega ambienta, opazi kakšne večje spremembe?

Mi smo vedno razlikovali Vilo Podvin kot podeželsko vilo od Hiše Linhart, ki je bolj svetovljanska hiša v svetovljanskem najbolj sladkem mestu v Radovljici. Ponudba je pa zelo podobna. Morda si v Hiši Linhart sredi mesta lahko dovolimo malo več svetovljanskega pogleda čez meje. Tudi z lokalnimi brunchi, zajtrki in cocktaili lahko v ponudbo prinesemo malo več svetovnih trendov.

''Morda si v Hiši Linhart sredi mesta lahko dovolimo malo več svetovljanskega pogleda čez meje.''

Vila Podvin oz. sedaj Hiša Linhart je že nekaj let ena najbolj priljubljenih točk, na katere se vračajo številni zadovoljno gostje. Kakšni so bili vaši začetki? Se je vizija skozi leta kaj spreminjala?

Uroš Štefelin in Marcela Klofutar sva bila sodelavca in vsak, ki dela v gostinstvu in hotelirstvu, želi nekaj svojega. Jaz izhajam iz večjih hotelov, tako da sem vedno želela imeti hotel, Uroš pa restavracijo.  Zastavila sva že hotel triglav na Bledu, potem pa se je ponudila možnost za najem Vile Podvin, ki je bila dve leti zapuščena. V to sva se podala brez kakršnegakoli podjetniškega znanja. Je pa res, da sva imela veliko delovnih izkušenj, jaz na področju trženja in kadrov, Uroš na področju gostinstva. V prejšnjem podjetju smo si že ustvarili ime, med drugim tudi s kuharskimi delavnicami Uroša Štefelina, tako da nam je bil začetek v Vili Podvin lažji. To, zaradi česar smo obstali pa je naše povezovanje z okolico.  Najprej s kmeti, potem z drugimi gostinci, pa tudi z umetniki in obrtniki.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar je vplivalo na vaš uspeh in kaj goste vedno znova prepriča, da se z veseljem vračajo k vam?

Zato gostje prihajajo k nam, ker je pri nas vedno nekaj novega in zanimivega in zelo smo jih veseli. In po tem smo tudi drugačni od drugih. Razvili smo nek svoj trajnostni sistem, ko delujemo danes za jutri predvsem s povezovanjem in pa tudi s poudarkom na zaposlene. Za nas je najprej pomemben zadovoljni zaposleni, potem lahko govorimo o zadovoljnem gostu. Kadrovski sistem razvoja zaposlenih, stalne motivacije, nagrade, raziskovanje in ustvarjalnost – vse to je pri nas zelo pomembno.

Kakšni so plani za prihodnost? Boste tudi na novi lokaciji ''lovili'' Michelinovo zvezdico ali je to v drugem, morda celo tretjem planu?

Michelinove zvezdice nikoli nismo lovili, kajti naša restavracija je bila že od začetka zastavljena kot domača gostilna, kamor so otroci prihajali na kuharske delavnice, dobrodošli so bili gostje s psmi ali pa družine z otroki. Nikoli ni bila to tipična michelinovska restavracija, kajti mi želimo gostu dati dušo. Z Urošem sva mnenja, da je preveč michelinovskih restavracij po svetu brez duše in si res tega nisva želela. Ampak tudi Michelin se posodablja in kot kaže so v zadnjem času vedno bolj pomembni tudi drugi vidiki, ne samo perfektnost v vseh elementih na krožniku. Torej duša, avtentičnost, to kar tudi komunicira naša turistična organizacija navzven in na takšen način predstavlja Slovenijo. Bolj kot rdeče zvezdice smo bili veseli zelene Michelinove zvezdice za trajnost. Tukaj smo bili pa res ponosni, da smo kot eni izmed treh ponudnikov v Sloveniji – poleg Ane Roš in Luka Koširja pridobili obe, zeleno in rdečo zvezdico in jaz mislim, da je to nek uspeh, ki potrjuje našo pravilno usmerjenost in delo.

''Bolj kot rdeče zvezdice smo bili veseli zelene Michelinove zvezdice za trajnost.''

Sicer pa Michelin ni edini, ki je prepoznal vaše delo. Kaj vam pomenijo tovrstne nagrade in v kolikšni meri usmerjajo vaše delo in nadaljnjo pot?

Tovrstne nagrade so zelo pomembne predvsem na začetku poti, ker ti pomagajo utrditi blagovno znamko, sloves, prepoznavnost. Kasneje pa postaneš toliko zamozavesten in ponosen, da verjameš in zaupaš v kakovost svojih storitev, ter tega ne potrebuješ več in se s temi nazivi in nagradami ne obremenjuješ. Zunanji kritični pogled pa kljub temu ni nepomemben, zato pri nas na vsaki dve leti vse restavracije v Okusih Radolce damo oceniti zunanjim kulinaričnim kritikom, to se nam zdi ključno.

Hiša Linhart je ena izmed tistih restavracij, pri kateri človek takoj začuti domačnost in pomen lokalnega okolja. Lahko poveste kaj o tem, kako združujete ta dva pola – domače, preprosto, lokalno z visoko kulinariko?

Podvinsko tržnico na kateri se zbiramo tako gostinci kot umetniki, obrtniki, trgovci in pridelovalci hrane in jo organiziramo skozi vse leto smo sedaj prenesli v  Radovljico, na trg pred cerkvijo, torej je postala to Radolška tržnica. Pridružili so se še starinarji, tako da je to čisto pravi trški dan, na vsako prvo soboto v mesecu. Zanimivo je, da tržnica privablja tudi poslovne goste. Če želimo gostom pričarati avtentičnost Slovenije, jih moramo spoznati s pridelovalcem, kmetom. Povezovanje vseh teh sestavin, vsega lokalnega in nenazadnje kreacija jedi na osnovi vsega tega, to je formula za uspeh. Dodano vrednost pa prinesejo še umetnost, rokodestvo in tradicija.  Zelo pomembno je tudi naše povezovanje s šolami. Verjamemo, da na mladih svet stoji, zato si želimo predajati znanje in pokazati lepoto gostinskih poklicev. Še vedno nas intimno boli, kako zelo podcenjeni so ti poklici. S povezovanjem pa lahko ti poklici res postanejo bolj zanimivi, cenjeni, z višjo dodano vrednostjo. To je naš cilj – kakovost, višja cena, krajši delavniki in ustrezno plačilo. Ko nam to uspe, bomo lahko računali na to, da se bo več ljudi odločalo za naše poklice, ki so dejansko zelo ustvarjalni in zelo lepo je živeti, ko to delaš.

Kakšno vlogo ima po vašem ponudba restavracij nasploh pri ohranjanju tradicije?

V prvi vrsti ohranjamo tradicijo skozi kulinariko, pa tudi z nekimi pripomočki, s predstavitvami, kako so včasih kaj kuhali… Mi tretiramo našo hišo kot izložbeno okno destinaciji in želimo predstaviti gostu nekaj več – od tega kakšno zgodovino in tradicijo ima jed, do tega na kakšen krožniku jo postrežemo. Pozorni smo celo na glasbo, ki se predvaja v naših prostorih. Vse to želimo vključiti in to lahko ustvarjamo samo v sodelovanju z našimi zelo različnimi partnerji. Ko združiš najbolj nepovezljive zadeve, to lahko postane zelo zanimivo.

Kakšno je razmerje domačih in tujih gostov? Vas obišče veliko tujih gostov ali večina pride k vam iz okoliških krajev in iz drugih delov Slovenije? Kakšni gostje smo Slovenci in ali opazite kakšne razlike v primerjavi z gosti iz tujine?

Gostje večinoma prihajajo iz Slovenije. Seveda smo blizu Bleda in tudi Radovljica se je povezala z Bledom, tako da veliko svetovljanskih gostov z Bleda občuti domačnost, dušo, avtentičnost zaledja. Torej Radovljice, Brezij, Begunj, Krope. Je pa razlika ta, da smo Slovenci veliko bolj kritični od tujcev. Jaz vedno dam en tak konkretni primer, ko smo imeli živo glasbo. Anglež in američan sta se veselila in uživala v naši glasbi, sta plesala… Slovenec je pa rekel  ''A lahko malo bolj potiho špilajo''. No, to vse pove.

''Anglež in američan sta se veselila in uživala v naši glasbi, sta plesala… Slovenec je pa rekel  ''A lahko malo bolj potiho špilajo''. No, to vse pove.''

Hiša Linhart je na voljo v kar dveh kategorijah darilnih paketov SelectBox. Z Gourmet paketom boste doživeli vrhunske okuse lokalne kulinarike na moderni način. Paketi v kategoriji Turizem pa vam omogočajo nastanitev v luksuznem butičem hotelu, ki je odlična izhodiščna točka za raziskovanje radovljice.